Pannenordnung (Havarijní řád)

Eine Gedichtsammlung, graphisch bearbeitet von Jan Měřička, erschienen bei Protimluv Verlag, Ostrava 2013. Hier  einige Übersetzungen von Kristina Kallert.

Tramvesty

A Capturing of the Liberec - Jablonec / Jablonec - Liberec Tramline

The narrow gauge railway tramline between the Northern Bohemian cities Liberec and Jablonec winds up and down across hills, rushes through villages, competes with a train, dashes through dark woods. One city gradually peters out, turning into ruins, falling apart, only to be recomposed again – Liberec merging into Jablonec and vice versa. This metamorphosis lasts for about 30 minutes and is difficult to be rendered in words – especially when one is faced with such a task on one’s own. One “self” cannot encompass such a journey, for the sheer reason that verbal and physical solitude is in sharp contrast with the principle of mass transport: Such a journey can only be recorded by people.

So, every now and then, I cram one of my friends into tram no. 11, position him at the back window, tack a microphone and force him to incessantly describe the passing landscape. It’s quite a struggle: the speaker has to be prodded by a poke in the ribs, curse, threat, and so on. Such laboriously obtained voice recording is then transcribed into a text which is further edited, filled-in, expanded, shortened, rhythmised, etc., in brief – treated as a text of my own. Such a “theft” is of no simplification to my work on the text, rather to the contrary, as a fine balance needs to be kept between myself and the other, neither of us may be left out. In any event, such a mode of production is incredibly suspenseful, for it’s a fashion of penetrating into not only the landscape (by means of a retrograde reconstruction on the basis of the recording) but also into the heads of my friends, or rather: into their vocabulary. Some might think such a procedure indiscreet or immoral; to that I can object that I’m not prying into anyone’s privacy: I’m not collecting rumour, I’m collecting words. And there’s very little indiscreet about words as such.

The individual rides are provided, for clarity’s sake, with a code denoting the name of the recorded person, and the date and time of the recording. The text-strip can be ridden from the start to the end, or reversed in the opposite direction, ridden round and round ad nauseam, of left at any time should nausea really appear….

At present there are 17 text-strips ready, ten of which, in the form of a tram timetable of sorts, are exhibited as a textual object at the Regional Scientific Library in Liberec. Some other texts are going to be installed directly in one of the Liberec-Jablonec trams and should thereby blend in with the tectonics of the entire journey.

Tramvesty1 (translated by David Vichnar)

Tramvesty2  (tranlsated by Tereza Novicka)

Tramvesty3 (translated by Tereza Novicka)

Tramvestija (SLO)

Tramvestija – evidentiranje tramvajske trase Liberec-Jabonec / Jablonec-Liberec

Ozkotirna tramvajska linija med Libercem in Jablocem se lomi v zavojih s griča na grič, vozi po vaseh, tekmuje z vlakom, za trenutek drvi tudi po gozdu. Eno mesto se postopoma redči , se spreminja v ruševine, razpada, potem pa se spet sestavlja – Liberec prehaja v Jablonec in obratno.

Ta sprememba traja približno pol ure, z besedami jo je težko popisati – zlasti če je za to človek sam. En »jaz« te vožnje preprosto ne more zobseči, pravzaprav že zaradi tega ne, ker je besedna in fizična osamitev v nasprotnem razmerju s principom množičnega prevoza. Za evidentiranje takšne vožnje mora imeti človek ljudi. Tako od časa do časa zmašim kakšnega od svojih prijateljev v tramvaj št. 11, postavim ga k zadnjemu oknu, pripnem mu mikrofon in ga silim neprestano popisovati bežečo pokrajino. To je boj: govorečega po pravilu spodbujam z dreganjem med rebra, kletvicami, grožnjami in podobno. Z naporom dobljeni glasovni zapis prepisujem, ga kot material naprej režem, dopolnjujem, delim, krajšam, ritmiziram in tako naprej, tako da z njim ravnam skoraj kot z lastnim tekstom.

Takšna »kraja«mi moje delo s tekstom nikakor ne lajša, prej obratno, to je zapleteno ravnovesje med menoj in tem drugim, nihče od nas ne sme pasti iz igre. V vsakem primeru je takšen način dela neverjetno napet, ker tako ne proniknem le v krajino (s pomočjo vnazajšnje rekostrukcije na osnovi posnetka), ampak tudi v glave svojih prijateljev, ali točneje: v njihova besedna skladišča. Marsikateremu bi se takšno ravnanje lahko zdelo indiskretno ali nemoralno; ugovarjam, da me ne zanima zasebnost, ne zbiram govoric, zbiram besede. A na besedah kot takšnih ni veliko indiskretnega.

Posamične vožnje zaradi preglednosti opremim s kodo, ki kaže na ime posnete osebe, datum in čas posnetka. Proga teksta se da prevoziti od začetka do konca, lahko prestopimo na povratno smer in se vozimo nazaj, lahko se vozimo kar naprej naokrog, lahko na primer primerjamo, kdo kaj govori med to in to postajo, v primeru slabosti lahko seveda kadarkoli izstopimo …

Besedni material za ta zaznamek je omogočila Nikola Mizerova.

Mraky / Wolken / Oblaki (2010)

Texte, die aufgrund authentischer Audioaufnahmen entstanden: veschiedenste Leute wurden einfach auf den Boden gelegt - und aufgefordert, die Wolken bzw. den Himmel zu beschreiben. Die Aufnahmen wurden anchließend weiter, als selbständige literarische Texte bearbeitet, also rhythmisiert, geschnitten, weiter gedacht und entwickelt, "destilliert", verstümmelt etc. Jeder Text ist mit der Namen-, Orts- und Zeitanagabe versehen, womit in dem Buch ein (potentionell unendliches) Zeit-Raum-Netz der Menschen- und Wolkenportraits entstehen sollte. Hier z. B. eine kurze "Momentaufnahme" von Gregor Schröer (18.6. 2010, 14:34, Česká Třebová):

Zwei Texte der Sammlung "Mraky" wurden direkt auf Deutsch geschrieben - siehe hier, (S. 16 und 28), einige Texte wurden, im Rahmen des Lirikon-Festivals in Velenje, von Peter Kuhar ins Slowenische übertragen - siehe hier , hier auch ein Beispiel: